Studio ob 17h

Danes naj bi vendarle našli rešitev za financiranje dejavnosti Hiše hospic, ki edina pri nas skrbi za umirajoče. Potem ko ji je zmanjkalo sredstev, je napovedala zaprtje vrat, saj ji ni uspel dogovor z ministrstvom za zdravje. Kakšna bi bila rešitev in kako je pri nas sploh urejena paliativna oskrba, o tem v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep.

Mesto Kumanovo na severu Makedonije je ta konec tedna pretreslo silovito nasilje med varnostnimi silami in oboroženo albansko skupino. Ubitih je bilo 14 teroristov in osem policistov. V Makedonij že dlje časa traja politična kriza, približevanje evroatlantskim povezavam je popolnoma obstalo. Se lahko zdaj ponovi še medetnično nasilje? Več o zaostrenih razmerah v Makedoniji v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljem Blažem Ermencem.

Kakšna bo nova britanska vlada? Raziskave javnega mnenja so napovedovale izjemno izenačen boj konservativcev in laburistov. Glavne teme kampanje so bile davčna, zdravstvena in migracijska politika; druge evropske države pa zanima predvsem evropska politika Londona. Bodo na Otoku imeli napovedani referendum o nadaljnjem članstvu v Uniji? Več v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.

Smo po 70-ih letih kaj bolj povezani kot po največji svetovni moriji, ki je zahtevala 70 milijonov življenj, razbila cele narode, a jih tudi povezala? Kaže, da ne. Udeležba na spominskih slovesnostih je adut v rokah dnevnih politik, zmaga v drugi svetovni vojni pa pri nekaterih vzbuja občutek, da jo morajo opravičevati. Zakaj? Čeprav pogosto mislimo, da smo Slovenci v tem pogledu edinstveni, še zdaleč ni tako. Kako dogajanje v minulih sedemdesetih letih vpliva na današnji trenutek? O tem v Studiu ob 17h z Andrejem Stoparjem.

Čez mesec dni se bodo skozi predor Markovec zapeljali prvi avtomobili. Obalna cesta bi lahko bila zaradi tega manj obremenjena in namenjena turizmu, saj bi promet med Koprom in Izolo lahko preusmerili skozi dvocevni predor. A če bodo vozniki morali imeti vinjeto, kot je pred nedavnim sporočilo prometno ministrstvo, utegnejo načrti za razvoj 4-kilometrske plaže, namenjene turizmu, pasti v vodo. Kakšni so načrti in kaj bo z obalnim pasom, o tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Tjašo Škamperle.

Evropska komisija vnovič opozarja Slovenijo zaradi nespoštovanja njene lastne oziroma evropske okoljske zakonodaje. Tokrat je naša država na evropskem sodišču zaradi neurejenih odlagališč na Celjskem in sicer v Bukovžlaku in v Lovrencu na Dravskem polju. Grozijo nam visoke kazni, pa tudi nevarnost za pitno vodo in okolje. Nas potihem zastrupljajo in ubijajo? Se bo ista zgodba ponovila še v Šmartnem pri Litiji? V Studiju ob 17ih z voditeljico Karmen Štrancar Rajevec.

V Sloveniji v zadnjem času narašča število stečajev. Nekateri med njimi trajajo tudi več kot dvajset let, upniki pa še vedno čakajo na poplačilo terjatev. Zakaj so stečajni postopki tako dolgotrajni, se morda začenjajo prepozno, so stečajni upravitelji res preobremenjeni? Kakšne spremembe bo prinesla sindikalna pobuda o prednostnem poplačilu delavcev in kaj bi to pomenilo za ostale upnike? V Studiu ob sedemnajstih pa tudi o zaposlitvenih možnostih delavcev, ki ob stečaju ostanejo brez dela.

Ob prazniku dela bomo v Studiu ob 17ih govorili o velikih spremembah na trgu dela, ki so jih zaznamovale prekarne, torej negotove oblike dela. Dobili smo nov družbeni razred, prekariat. Je država blaginje pozabljena? Kje na tej poti je sindikat in ne nazadnje – je morda sposoben speljati prevrat za nov družbeni red? O vsem tem z voditeljico Alenko Terlep.

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Nepal žaluje. Potres, ki je prizadel skoraj 31-milijonski Nepal, vse bolj kaže svoje pogubne posledice. Stiska in nezadovoljstvo ljudi sta vse večji, oblasti v Katmanduju se s krizo ne soočajo uspešno in država je popolnoma odvisna od zunanje pomoči. Najaktivnejši sta v tem trenutku veliki nepalski sosedi Kitajska in Indija, pa tudi svet ne opazuje tragedije v Himalaji križem rok. Se odziva dovolj hitro? Kakšen je pravzaprav ustrezen odziv? Kakšen je v tem mozaiku pomoči slovenski prispevek? O tem v Studiu ob 17-ih, ki ga pripravlja Andrej Stopar.

Najnovejši zapleti z mostom in odprtjem muzeja solinarstva ter napoved prodaje Telekoma, ki je lastnik gospodarske družbe Soline, pri številnih vzbujajo zaskrbljenost za prihodnost krajinskega parka Sečoveljske soline in muzeja solinarstva. Oba sta neprecenljiv del dediščine, ki je pomembna za ves slovenski prostor in jo je treba varovati, hkrati pa v ta prostor vključevati dejavnosti, primerne za sodoben čas. O prihodnosti solin v Studiu ob 17ih.

Ob državnem prazniku dneva upora proti okupatorju se bomo vprašali, kdo je bil med drugo svetovno vojno okupator. Koliko je prepoznaven boj koroških in primorskih Slovencev proti okupatorju? Kako se tam spominjajo konca 2. svetovne vojne? Oddajo smo pripravili v sodelovanju z Radiem Slovenija, Radiem Trst A in slovenskim programom ORF v Celovcu. Voditelj Aleksander Čobec.

Grčija in mednarodni posojilodajalci so še vedno daleč od dogovora, ki bi omogočil izplačilo zadnjega obroka finančne pomoči. Tudi od zasedanja finančnih ministrov evrske skupine v Rigi ni pričakovati preboja. Katere korake pričakuje Evropska unija od obubožane Grčije? Zakaj je kljub očitnemu neuspehu zdajšnje politike tako težko sprejeti dogovor, ki bi omogočil odpis dolgov in gospodarsko rast? Kdo bo državo z visokim odstotkom dolgotrajno brezposelnih in izseljevanjem mladih postavljal na noge? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak.

Ustavno sodišče je razveljavilo obsodilne sodbe v zadevi Patria in primer vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje Kaj to pomeni za zadevo Patria, bo dobila epilog pred zastaranjem? Kakšne bodo posledice za slovensko pravosodje in ne nazadnje kakšne v političnem prostoru -v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Jolando Lebar.

Kaj imajo skupnega Zoran Thaler, Hilda Tovšak, Dari Južna in Borut Hriberšek? Priznali so krivdo za storjeno kaznivo dejanje in si za to prislužili nekaj odpustka pri kazni, predvsem pa skrajšali sodni postopek. Možnosti priznanja krivde in sklenitve sporazuma o krivdi - v uporabi sta skoraj tri leta - sta močno pospešili reševanje kazenskih postopkov. A občutki o obeh institutih so mešani. Kadar je že vnaprej jasno, da obtoženi nima nobene možnosti, da je kaznivo dejanje dokazano in se postopek ne more končati v njegovo korist, je priznanje krivde vsekakor dobrodošlo. Po drugi strani pa je to tudi precejšen pritisk na obdolžence, kadar zadeve niso tako jasne. O pozitivnih in negativnih izkušnjah s tem se bomo pogovarjali v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jolando Lebar.