Studio ob 17h

Slovenija je danes proti sosednji Hrvaški vložila tožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, in sicer zaradi kršitev pravic Ljubljanske banke Zagreb. Po prepričanju naše države so namreč hrvaške oblasti kršile Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker so njene sodne in izvršilne veje oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem Ljubljanski banki v zadnjih 25-ih letih onemogočale izterjavo terjatev do hrvaških podjetij in jo tako nezakonito prikrajšale za njeno premoženje. Slovenija v tožbi zahteva tudi najmanj 360 milijonov evrov odškodnine. Več o vzrokih, posledicah in možnih scenarijih v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Špelo Novak.

Aleksander Čeferin je prepričljivo premagal tekmeca, Nizozemca Michaela Van Praaga, in postal sedmi predsednik Evropske nogometne zveze. Po izvolitvi je vnovič poudaril prizadevanja, da bi pri vodenju močne in vplivne organizacije z dve milijardi evrov prihodkov na leto prevladovali enotnost, ravnovesje in dialog. Kakšni so prvi odzivi, kakšna pričakovanja in ne nazadnje, kaj prinaša tak ugleden položaj v evropskem nogometu? O vsem tem z gosti in z neposrednim oglašanjem iz Aten v današnjem Studiu ob 17h.

Aleksander Čeferin je prepričljivo premagal tekmeca, Nizozemca Michaela Van Praaga, in postal sedmi predsednik Evropske nogometne zveze. Po izvolitvi je vnovič poudaril prizadevanja, da bi pri vodenju močne in vplivne organizacije z dve milijardi evrov prihodkov na leto prevladovali enotnost, ravnovesje in dialog. Kakšni so prvi odzivi, kakšna pričakovanja in ne nazadnje, kaj prinaša tak ugleden položaj v evropskem nogometu? O vsem tem z gosti in z neposrednim oglašanjem iz Aten v današnjem Studiu ob 17h.

Napadi podlubnikov v gozdovih ne pojenjajo, še več, zaradi toplih jesenskih dnevov se pojavljajo nova žarišča. Gozdarji so letos posekali že več kot milijon kubičnih metrov napadenega lesa, pri odkrivanju lubadarja naj bi v kratkem pomagala tudi brezpilotna letala. Zakaj sanacijski ukrepi ne dohajajo hitrosti širjenja lubadarjev? Kolikšna je škoda, tako gospodarska kot ekološka? Kako bodo obnovili ogolele površine? Smo pripravljeni na nove bolezni in škodljivce, ki prihajajo zaradi klimatskih sprememb in globalizacije trgovine z lesom? O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Pravijo, da je lubadar, ki je pred dobrima dvema letoma napadel postojnske in ostale notranjske gozdove, od tam pa se kot požar širi čez vso Slovenijo in napada tudi višje ležeče smrekove gozdove, kot smo bili vajeni, še hujša naravna katastrofa, kot je bil žledolom. Sabrina Mulec se je pogovarjala s Postojnčanom Petrom Burgerjem, lastnikom gozdov, ki je celo svojo poklicno kariero posvetil gozdarjenju, zato ga dogajanje v slovenskih gozdovih še toliko bolj vznemirja. Do pristojnih služb je izredno kritičen in pravi, da se odgovorni v zadnjih treh letih resnično ne morejo pohvaliti s svojimi dejanji.

Napadi podlubnikov v gozdovih ne pojenjajo, še več, zaradi toplih jesenskih dnevov se pojavljajo nova žarišča. Gozdarji so letos posekali že več kot milijon kubičnih metrov napadenega lesa, pri odkrivanju lubadarja naj bi v kratkem pomagala tudi brezpilotna letala. Zakaj sanacijski ukrepi ne dohajajo hitrosti širjenja lubadarjev? Kolikšna je škoda, tako gospodarska kot ekološka? Kako bodo obnovili ogolele površine? Smo pripravljeni na nove bolezni in škodljivce, ki prihajajo zaradi klimatskih sprememb in globalizacije trgovine z lesom? O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Jernejka Drolec z gosti. Pravijo, da je lubadar, ki je pred dobrima dvema letoma napadel postojnske in ostale notranjske gozdove, od tam pa se kot požar širi čez vso Slovenijo in napada tudi višje ležeče smrekove gozdove, kot smo bili vajeni, še hujša naravna katastrofa, kot je bil žledolom. Sabrina Mulec se je pogovarjala s Postojnčanom Petrom Burgerjem, lastnikom gozdov, ki je celo svojo poklicno kariero posvetil gozdarjenju, zato ga dogajanje v slovenskih gozdovih še toliko bolj vznemirja. Do pristojnih služb je izredno kritičen in pravi, da se odgovorni v zadnjih treh letih resnično ne morejo pohvaliti s svojimi dejanji.

Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem je največ glasov dobila Hrvaška demokratična skupnost, ki pa vlade tudi tokrat ne bo mogla sestaviti sama. Socialdemokrati so – v veliki meri zaradi izjav njihovega predsednika Zorana Milanovića – poraženci volitev. Kampanjo je med drugim zaznamovala ostra retorika na račun Srbije in Bosne in Hercegovine, Slovenija tokrat ni bila tema. O Hrvaški bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Špelo Novak.

Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem je največ glasov dobila Hrvaška demokratična skupnost, ki pa vlade tudi tokrat ne bo mogla sestaviti sama. Socialdemokrati so – v veliki meri zaradi izjav njihovega predsednika Zorana Milanovića – poraženci volitev. Kampanjo je med drugim zaznamovala ostra retorika na račun Srbije in Bosne in Hercegovine, Slovenija tokrat ni bila tema. O Hrvaški bomo govorili v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Špelo Novak.

Čeprav ima Slovenija zgledno sistemsko urejeno vrtčevsko in šolsko prehrano, pa vsakoletni nadzori kažejo, da prehranskih smernic zavodi ne uresničujejo v zadostni meri, kljub temu da so za njih zavezujoče. Predvsem je problematično to, da v vrtcih in šolah namesto vode, za pitje otrokom nudijo preveč sladkane sokove. Dejstvo je tudi, da otroci in mladostniki še vedno zaužijejo premalo kakovostne hrane. Kdo nosi največji delež odgovornosti – starši ali šole in vrtci? O pomenu (ne) zdrave prehrane v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Čeprav ima Slovenija zgledno sistemsko urejeno vrtčevsko in šolsko prehrano, pa vsakoletni nadzori kažejo, da prehranskih smernic zavodi ne uresničujejo v zadostni meri, kljub temu da so za njih zavezujoče. Predvsem je problematično to, da v vrtcih in šolah namesto vode, za pitje otrokom nudijo preveč sladkane sokove. Dejstvo je tudi, da otroci in mladostniki še vedno zaužijejo premalo kakovostne hrane. Kdo nosi največji delež odgovornosti – starši ali šole in vrtci? O pomenu (ne) zdrave prehrane v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Specializirane oblike turizma, med katere spadajo tudi obiski utrdbenih, obrambnih in vojaških objektov, so med najbolj rastočimi vejami turizma. Tudi pri nas jih veliko stavi na utrdbeno dediščino. Prav v teh dneh desetletnico delovanja praznuje Park vojaške zgodovine v Pivki, ki je letos privabil že 40 odstotkov več obiskovalcev kot lani, kar je, kot pravijo, tudi posledica povezovanja z Lipico in Škocjanskimi jamami. O možnostih krepitve takšnega sodelovanja, novih idejah oživitve bunkerjev in drugih propadajočih objektov ter izzivih, ki jih utrdbe prinašajo, z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih. Oddajo vodi Milan Trobič.

Specializirane oblike turizma, med katere spadajo tudi obiski utrdbenih, obrambnih in vojaških objektov, so med najbolj rastočimi vejami turizma. Tudi pri nas jih veliko stavi na utrdbeno dediščino. Prav v teh dneh desetletnico delovanja praznuje Park vojaške zgodovine v Pivki, ki je letos privabil že 40 odstotkov več obiskovalcev kot lani, kar je, kot pravijo, tudi posledica povezovanja z Lipico in Škocjanskimi jamami. O možnostih krepitve takšnega sodelovanja, novih idejah oživitve bunkerjev in drugih propadajočih objektov ter izzivih, ki jih utrdbe prinašajo, z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih. Oddajo vodi Milan Trobič.

Druga polovica politično precej razburljivega leta in druga polovica politično precej dinamičnega mandata vlade Mira Cerarja. Lahko koalicija preskoči vse ovire, ki si jih nastavlja sama in ki ji jih pod noge podstavlja opozicija? Lahko opozicija najde vsaj drobec skupnega jezika in se tudi tako laže pripravi na nove volitve? Zakaj dogajanje v državi vsak vidi po svoje in še, ali smo pripravljeni na glavni izziv obdobja, ki je pred nami, to je morebitni nov begunski val? Odgovorom prisluhnite v pogovoru s predstavniki vseh parlamentarnih strank v Studiu ob sedemnajstih.

Druga polovica politično precej razburljivega leta in druga polovica politično precej dinamičnega mandata vlade Mira Cerarja. Lahko koalicija preskoči vse ovire, ki si jih nastavlja sama in ki ji jih pod noge podstavlja opozicija? Lahko opozicija najde vsaj drobec skupnega jezika in se tudi tako laže pripravi na nove volitve? Zakaj dogajanje v državi vsak vidi po svoje in še, ali smo pripravljeni na glavni izziv obdobja, ki je pred nami, to je morebitni nov begunski val? Odgovorom prisluhnite v pogovoru s predstavniki vseh parlamentarnih strank v Studiu ob sedemnajstih.

Bled že 11-tič gosti Strateški forum, ki se ga udeležujejo politiki, znanstveniki, gospodarstveniki in novinarji. Letošnje razprave približno 700 udeležencev iz 70-tih držav potekajo pod naslovom »Varnost prihodnosti«. V središču teh ni le preprečevanje terorističnih napadov, ampak tudi begunska kriza, skrb za naravne vire in težave Evropske unije zaradi odločitve Velike Britanije o izstopu iz nje. Blejski strateški forum pa je tudi priložnost za različna dvostranska srečanja. Kakšna so stališča posameznih držav, kakšni so predvideni ukrepi in predvidene posledice, o vsem tem v Studiu ob 17h z voditeljico Sandro Brankovič.

Bled že 11-tič gosti Strateški forum, ki se ga udeležujejo politiki, znanstveniki, gospodarstveniki in novinarji. Letošnje razprave približno 700 udeležencev iz 70-tih držav potekajo pod naslovom »Varnost prihodnosti«. V središču teh ni le preprečevanje terorističnih napadov, ampak tudi begunska kriza, skrb za naravne vire in težave Evropske unije zaradi odločitve Velike Britanije o izstopu iz nje. Blejski strateški forum pa je tudi priložnost za različna dvostranska srečanja. Kakšna so stališča posameznih držav, kakšni so predvideni ukrepi in predvidene posledice, o vsem tem v Studiu ob 17h z voditeljico Sandro Brankovič.