Gori, doli, naokoli

V zadnji oddaji Gori, doli, naokoli vas bomo peljali v Španijo, v Ukrajino, kjer letos mineva 30 let od jedrske nesreče v Černobilu, na Kubo, kjer je v trgovini edini res povsod dostopen artikel rum, in v Kolumbijo, kjer ljudje (še) niso navajeni turistov. Za konec pa vam ponujamo še pozdrave in želje nekaterih naših popotnikov, ki so z nami večkrat delili svoje zgodbe iz tujine: Jasne Gabrovšek, Tine Pogorelčnik, Nine Šoštarič, Aleša Juvanca in Martina Šale.

V zadnji oddaji Gori, doli, naokoli vas bomo peljali v Španijo, v Ukrajino, kjer letos mineva 30 let od jedrske nesreče v Černobilu, na Kubo, kjer je v trgovini edini res povsod dostopen artikel rum, in v Kolumbijo, kjer ljudje (še) niso navajeni turistov. Za konec pa vam ponujamo še pozdrave in želje nekaterih naših popotnikov, ki so z nami večkrat delili svoje zgodbe iz tujine: Jasne Gabrovšek, Tine Pogorelčnik, Nine Šoštarič, Aleša Juvanca in Martina Šale.

Za glavno mesto Peruja velikokrat slišimo, da ni najbolj varno mesto. A naša popotnika (Urška Madžarac in Nejc Hren) je Lima pozitivno presenetila. Res je sicer, da ponoči nista hodila po ulicah, a navdušena sta bila nad vzdušjem v mestu in nad perujsko kulinariko. Na Kubi pa se mnogi navdušujejo nad starimi ameriškimi avtomobili, ki jih je res veliko. Kako potovati po tej državi, lahko izveste od Martina Šale v tokratni oddaji, v kateri smo slišali tudi, da sta Urška in Gregor Kelt na svoji 3 tisoč kilometrov dolgi peš poti prišla že do Barcelone.

Za glavno mesto Peruja velikokrat slišimo, da ni najbolj varno mesto. A naša popotnika (Urška Madžarac in Nejc Hren) je Lima pozitivno presenetila. Res je sicer, da ponoči nista hodila po ulicah, a navdušena sta bila nad vzdušjem v mestu in nad perujsko kulinariko. Na Kubi pa se mnogi navdušujejo nad starimi ameriškimi avtomobili, ki jih je res veliko. Kako potovati po tej državi, lahko izveste od Martina Šale v tokratni oddaji, v kateri smo slišali tudi, da sta Urška in Gregor Kelt na svoji 3 tisoč kilometrov dolgi peš poti prišla že do Barcelone.

Naši popotniki in popotnice vas bodo popeljali po najvišjem ležečem plovnem jezeru na svetu Titikaka (Titicaca), vas seznanili z možnostmi nastanitve na Kubi in vam ob materinskem dnevu, ki ga na Irskem praznujejo 6. marca, predstavili položaj žensk v tej evropski državi.

Naši popotniki in popotnice vas bodo popeljali po najvišjem ležečem plovnem jezeru na svetu Titikaka (Titicaca), vas seznanili z možnostmi nastanitve na Kubi in vam ob materinskem dnevu, ki ga na Irskem praznujejo 6. marca, predstavili položaj žensk v tej evropski državi.

V tokratni oddaji bomo kar nekaj pozornosti namenili živalim. V Tanzaniji je Jaka Brzin želel videti povodne konje, ki pa jih po zatrjevanju domačinov ne morete videti brez njihove pomoči. Izgovoriti morajo urok, da te živali, ki so izredno nevarne in obožujejo vodo, postanejo vidne vašim očem. Ali mu jih je uspelo videti? V Boliviji bomo izvedeli, za kakšne živali skrbijo v zavetišču, kjer sta dva tedna delala Urška Madžarac in Nejc Hren. V zavetišču, ki se financira z dobrodelnimi prispevki in s prodajo nakita in torbic, ki jih izdeluje ustanoviteljica zavetišča, sicer Švicarka, sicer nimajo povodnega konja, imajo pa kar nekaj drugih za nas eksotičnih živali. Sledili bomo tudi zakoncema Kelt, ki peš in brez denarja hodita po Kataloniji. Za nas imata sporočilo: zamislite si nekaj, kar si želite, in to z mislimi ustvarite. Sama sta tako na primer prišla do palačink s čokolado.

V tokratni oddaji bomo kar nekaj pozornosti namenili živalim. V Tanzaniji je Jaka Brzin želel videti povodne konje, ki pa jih po zatrjevanju domačinov ne morete videti brez njihove pomoči. Izgovoriti morajo urok, da te živali, ki so izredno nevarne in obožujejo vodo, postanejo vidne vašim očem. Ali mu jih je uspelo videti? V Boliviji bomo izvedeli, za kakšne živali skrbijo v zavetišču, kjer sta dva tedna delala Urška Madžarac in Nejc Hren. V zavetišču, ki se financira z dobrodelnimi prispevki in s prodajo nakita in torbic, ki jih izdeluje ustanoviteljica zavetišča, sicer Švicarka, sicer nimajo povodnega konja, imajo pa kar nekaj drugih za nas eksotičnih živali. Sledili bomo tudi zakoncema Kelt, ki peš in brez denarja hodita po Kataloniji. Za nas imata sporočilo: zamislite si nekaj, kar si želite, in to z mislimi ustvarite. Sama sta tako na primer prišla do palačink s čokolado.

Čakajo nas tri evropske zgodbe. Islandijo pozimi obišče veliko turistov, tudi zato, ker severni sij pričara razglede in poglede, ob katerih ti zastane dih. Ne le o naravnih lepotah, govorili bomo tudi o naravnih bogastvih in življenjskem standardu na tem otoku v severnem Atlantskem oceanu. Glede na višini minimalne in povprečne plače na Islandiji se zdi, da ni več sledu o bančnem bankrotu iz leta 2008. Kljub statističnim številkam, ki kažejo na gospodarsko rast, pa ljudje na Irskem ne občutijo okrevanja gospodarstva. Razmere so zaradi visokih najemnin in 82 tisoč brezposelnih težke tudi za družine. 700 jih je izgubilo streho nad glavo, na ulici Dublina je 1.500 otrok. Naša popotnika, ki potujeta peš po Zahodni Evropi, sta v Španiji že prečkala 1.000 kilometer njune poti. Odločila sta se, da bosta od tam naprej potovala brez denarja.

Čakajo nas tri evropske zgodbe. Islandijo pozimi obišče veliko turistov, tudi zato, ker severni sij pričara razglede in poglede, ob katerih ti zastane dih. Ne le o naravnih lepotah, govorili bomo tudi o naravnih bogastvih in življenjskem standardu na tem otoku v severnem Atlantskem oceanu. Glede na višini minimalne in povprečne plače na Islandiji se zdi, da ni več sledu o bančnem bankrotu iz leta 2008. Kljub statističnim številkam, ki kažejo na gospodarsko rast, pa ljudje na Irskem ne občutijo okrevanja gospodarstva. Razmere so zaradi visokih najemnin in 82 tisoč brezposelnih težke tudi za družine. 700 jih je izgubilo streho nad glavo, na ulici Dublina je 1.500 otrok. Naša popotnika, ki potujeta peš po Zahodni Evropi, sta v Španiji že prečkala 1.000 kilometer njune poti. Odločila sta se, da bosta od tam naprej potovala brez denarja.

V oddaji Gori, doli, naokoli nam bo družbo delala slovenska miss turizma 2015, ki je na svetovnem turistično-lepotnem tekmovanju v Maleziji pridobila tudi naziv miss fotogeničnosti 2016. Kako je, če v deževni dobi potuješ v Malezijo kot manekenka in nekot popotnica, izveste v tokratni oddaji. Pa še na rajsko plažo bomo zavili v Tanzaniji in izvedeli, kdo so menoniti v Paragvaju - gre namreč za posebno versko in etnično posebno manjšino, za potomce Nemcev, ki so si na močvirskem ozemlju ustvarili svoje mesto.

V oddaji Gori, doli, naokoli nam bo družbo delala slovenska miss turizma 2015, ki je na svetovnem turistično-lepotnem tekmovanju v Maleziji pridobila tudi naziv miss fotogeničnosti 2016. Kako je, če v deževni dobi potuješ v Malezijo kot manekenka in nekot popotnica, izveste v tokratni oddaji. Pa še na rajsko plažo bomo zavili v Tanzaniji in izvedeli, kdo so menoniti v Paragvaju - gre namreč za posebno versko in etnično posebno manjšino, za potomce Nemcev, ki so si na močvirskem ozemlju ustvarili svoje mesto.

V tokratni oddaji izveste, kakšna je predvolilna kampanja na Irskem in s kakšnimi političnimi, socialnimi in gospodarskimi programi želijo stranke prepričati volivce za njihov glas. Predvolilno kampanjo na zelenem otok nam je približala Nina Šoštarič. Po glavnem mestu Paragvaja sta se Urška Madžarac in Nejc Hren odpravila v Filadelfijo (ne, nismo se zmotili). To paragvajsko mesto je nekaj zelo posebnega – gre za umetno mesto, ki so ga v 20. letih prejšnjega stoletja ustanovili prav posebni priseljenci v južno Ameriko – menoniti. Končal se je tudi humanitarni rally od Budimpešte do Bamaka, z Adamom Klemmom pa smo poklepetali še o Maliju. Tam so mu za ženo ponujali 100 kamel, ena kamela pa stane 2 tisoč evrov. Komu so namenili največ pomoči in zakaj je vesel, da je že doma? Prisluhnite oddaji!

V tokratni oddaji izveste, kakšna je predvolilna kampanja na Irskem in s kakšnimi političnimi, socialnimi in gospodarskimi programi želijo stranke prepričati volivce za njihov glas. Predvolilno kampanjo na zelenem otok nam je približala Nina Šoštarič. Po glavnem mestu Paragvaja sta se Urška Madžarac in Nejc Hren odpravila v Filadelfijo (ne, nismo se zmotili). To paragvajsko mesto je nekaj zelo posebnega – gre za umetno mesto, ki so ga v 20. letih prejšnjega stoletja ustanovili prav posebni priseljenci v južno Ameriko – menoniti. Končal se je tudi humanitarni rally od Budimpešte do Bamaka, z Adamom Klemmom pa smo poklepetali še o Maliju. Tam so mu za ženo ponujali 100 kamel, ena kamela pa stane 2 tisoč evrov. Komu so namenili največ pomoči in zakaj je vesel, da je že doma? Prisluhnite oddaji!

V oddaji Gori, doli, naokoli bomo v naslednjih oddajah sledili potovanju Urške Madžarac in Nejca Hrena po Južni Ameriki. Svojo pot sta začela v Paragvaju, državi, ki med popotniki ni na vrhu priljubljenih in zanimivih držav. Glavno mesto te države - Asuncion tudi naša popotnika ni preveč navdušilo. Preveč je bilo umazano, neprijazno turistom in kaotično, svetla točka pa sta bila njuna gostitelja, s pomočjo katerih sta lahko lažje raziskovala mesto, življenje v njem in tipično paragvajsko hrano. Adam Klemm se že nahaja na meji med Mavretanijo in Malijem ter se torej bliža cilju rallyija The Great African Run. V pogovoru z njim pa smo izvedeli, kako se ta država razlikuje od Maroka, kakšne so tipične hiše in kako se ljudje znajdejo, da kaj zaslužijo - pretvarjajo se, da so policisti ... Z Jakom Brzinom pa bomo potovali po Tanzaniji in ugotavljali, kako se je država spremenila v zadnjih 12 letih, odkar jo je Jaka prvič obiskal.